čakam na družbo... Ker je do takrat še ena urica mi bo mogoče uspelo dotelj ustvariti kakšen prispevek. Prispevek o Nemcih.Hm, ja Nemci so res zanimivi ljudje. Če se ti na začetku zdi, da so Nemci arogantni, resni, hladni, predvidljivi, obsedeni z načrtovanjem in preračunljivi se kasneje izkaže, da je vse to še kakor res. Vendar se kasneje izkaže tudi, da so Nemci tudi vse kaj več kot samo to. So tudi neverjetno odprti, dobri, ekološko ozaveščeni, ekstremno družabni, komunikativni, dostopni, tolerantni, praktični, nesebični in vedno pripravljeni pomagati. Seveda obstajajo vedno izjeme, pa tudi moje izkušnje z Nemci so vezane bolj ali manj na bivšo vzhodno Nemčijo torej na deželo Saško in na Dresden in mogoče Berlin. Zakaj je to pomembno? Zato, ker se še tudi Nemci med sabo vedno "delijo" oz se označujejo z "Wesiji" in "Osiji". Wesiji in Osiji načeloma nimajo problemov drug z drugim a med obema vseeno še vedno obstaja "narodni ponos" in skoraj noben Osi si ne želi biti Wesi in obratno. Je pa seveda razumljivo, da so med vzhodnim komunis
tičnim delom in zahodnim kapitalističnim delom Berlinskega zidu vse do leta 1989 rasle popolnome različne generacije. Razlika med bivšo vzhodno in zahodno genaracijo pa seveda pri mojih 1982 letnikih (+/- par let) ni več tako očitna, ostali so zgolj večji ali manjši predsodki. Vsem, tako Wesijem kot Osijem je pa je vendarle skupno to, da ne marajo Bavarcev. Bavarci naj bi bili poseben narod, dežela bahačev in ekstremnih arogantnežev. Svet izven bogate Bavarske in izven Munchna (najbogatejšega nemškega mesta) naj bi bil zanje manjvreden. Sama sem sicer doslej uspela spoznati le eno Bavarko in ta mi je bila čisto všeč moram priznati.Sicer pa Nemci nimaj
o radi, da jih kdo omejuje ali jim soli pamet. Niti se ne postavljajo v neke okvire in se ne prilagajajo okolici. Čeprav v Dresdnu do neke meje še vedno velja zlato Nemško pravilo "Ordnung muss sein", pa vendarle Dresdežani ne marajo prohibicije. Neškodljivi pankerji vsakodnevno popivajo in prosijo denar pred železniško ali Rossmanom, rdeče luči na semaforju za pešce in kolesarje skorajda ne veljajo, kolesarji pogosto vozijo po mestu brez luči, mladi in stari pijejo alkohol v tramvajih, parkih, na pločnikih in na cesti, vsak se oblači kot mu paše, nasproti mojega okna pa je bordel. Tudi v kakšnih konfliktih med zabavljajočo mladino in predstavniki reda, ki sem jim bila priča se je pričujoče občestvo vedno obrnilo na stran proti policiji. Vzhodni Nemci so tako dolgo živeli pod nadvlado Rusov in strogimi komunističnimi restrikcijami, da so nova "kapitalistična pravila" zadnje česa jim je v tem trenutku treba. Vzhodni Nemci, ki so po padcu zidu sprva z navdušejem sprejeli nemše marke, prodali staro leseno pohištvo in svoje Trabije zamenjali za Volswagne in BMWje (vsaj tisti, ki so si to lahko privoščili)so kaj kmalu ugotovili, da se v bogatem zahodu, ne cedita samo med in mleko, ki sta povrh še prekleto draga, in da se v kapitalizmu začne drugačen boj za obstanek.
Ja zato mi je všeč Dresden. Ker je drugačen. Ker so ljudje naredili korak nazaj in se ne žanjejo za dobički, dragimi avti, lepimi
oblekami in all inclusive dopusti. Ker 90% mojih kolegov sploh nima avta (sicer je res, da si ob dobro organiziranem javnem prevozu to tudi lahko privoščijo), ker starši vozijo svoje otroke v vrtec s kolesi, dojenčke nosijo v rutah na hrbtu, namesto v vozičku, ker se ljudje oblačijo v stara oblačila, odštekano in niti malo nališpano, ker kupujejo pohištvo in jedilni pribor in servis na boljšaku in ker nekateri še vedno živijo v stanovanjih brez cenratlnega ogrevanja in uživajo ob tem ker imajo v sobi namesto radiatorja peč na oglje ali na drva.Pa je pozvonilo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar